Kako, kot rokodelec, postaviti ceno unikatu? (2/2)

---

 

Odprli ste drugo polovico članka. Če vas zanima prvi del, ga najdete tukaj. Sem moral besedilo razdeliti na dva dela zaradi omejitve v skripti ...
 

Določiti ceno izdelku, primerno tržišču

Če niste dovolj drugačni / unikatni, bodo vaše cene določene na osnovi obstoječih podobnih artiklov na tržišču. Zato se je dobro seznaniti z že obstoječo ponudbo in trenutnimi cenami. Pobrskajte po lokalnem spletu in obiščite lokalne rokodelske dogodke ter vaške sejme in preverite kaj in po kakšnih cenah rokodelci ponujajo.

Vsekakor si morate izračunati lastno ceno. Za začetek lahko pričnete na osnovi urne postavke, ki ne more znašati pod 20 EUR neto, če želite početi to za preživetje. Odvisno od vrste in obsežnosti projektov, ki se jih boste lotevali, je dobro imeti določeno tudi dnevo postavko. Če morate mesečno zaslužiti recimo 4.000 EUR in ima mesec 21 delovnih dni, znaša vaš fiksen dnevni strošek 190 EUR. Za kakršenkoli projekt gre, boste težko gotovi prej kot v pol dneva, kar lahko vzamete za najmanjšo enoto in boste tako, na osnovi preteklih izkušenj, hitro ocenili vrednost dela.

Beležite si potne stroške, režijske stroške in povprečno vrednost dodajte v % k osnovni ceni izdelka, da boste imeli pokrito tudi to. Če prodajate na tujem trgu, preverite cene na tam ali za primerjavo uporabite kakšne storitvene dejavnosti in na osnovi tega prilagodite ceno. Kot primer: Pri nas je kolesarski servis cca 25-30 EUR/uro, v Avstriji pa 70 EUR/uro.

Ne pozabite na vrednost lesa! Vsak les ima svojo prodajno ceno na trgu. To, plus cena transporta do vas, je najnižji strošek, ki ga morate upoštevati pri izračunu. Če gre za res edinstven kos lesa, je še toliko bolj pomembno, da to upoštevate pri ceni. Koliko je vreden tak kos lesa? Če je nekaj posebnega in bi morali tak kos še enkrat poiskati. Ali bi ga našli?

Poseben kos lesa je lahko vreden dejansko več, kot vaše vloženo delo izračunano po urni postavki. Ne ga prodati pod ceno, ker takšnega kosa ne boste več dobili. Izdelek iz takšnega edinstvenega kosa naj drži visoko ceno in naj vam služi kot referenca. Od vaših izkušenj je tudi odvisno kako boste uspeli izkoristiti takšen kos lesa, ko ga boste dobili v roke. Včasih je mogoče dobro malce počakati, preden se lotite obdelave ;)

 

Ceno končnega izdelka lahko prilagodite trgu s kompleksnostjo in podrobnostmi, ki jih boste dodali ter s postopkom končne obdelave. Za prodajo na tržnici uporabite običajen kos lesa, ne se preveč posvečati detajlom in hitreje zaključite s končno obdelavo.

Cena končnega izdelka je namreč močno odvisna od geometrije in dodelave. Zelo podobni servirni deski, se lahko glede na izvedbo robov ter način brušenja precej cenovno razlikujeta. Z nadrezkarjem obdelani robovi ter enkrat brušena in naoljena površina; ali pa takšna, ki ima ročno obdelane robove in je bila pred oljenjem tri krat močena, posušena ter brušena. 

Pri skledi, narejeni z eRezbarjenjem, imamo lahko dodatno še brušenje nepravilnih in težje dostopnih predelov, če delamo dodatne komplikacije, kot so recimo ročaji, nogice,... Po osebnih izkušnjah lahko porabim za brušenje vsaj toliko časa, kolikor sem ga potreboval za izdelavo. Temu sledi seveda še močenje in brušenje v treh ponovitvah za optimalno kvaliteto naoljenega izdelka. 

Pri kiparjenju z motorno žago je razlika kako v detajle greš. Lahko je enaka skulptura, recimo sove, za večkrat dražja, od druge, če je dodelana v detajle s Power Carving orodji napram tisti, ki je zaključena z motorno žago.

Pri struženju sklede na primer, je precej bolj zamudno, če ima ta nazaj zavihan rob, ker se odrezki ne čistijo sami med struženjem. Potrebnega je precej več znanja, če izdelujete izdelke z izredno tanko steno ali, če stružite izven centra. Radek Teterycz iz Poljske na primer struži tako kompleksne izdelke, da so potrebna leta izkušenj, preden se lahko lotiš takšnega projekta. In kaj pomeni porabljenih 30-40 ur za nek projekt, ki zahteva toliko predznanja?

Razlika je tudi v tem, ali je bil izdelek narejen iz suhega ali svežega lesa. Pri slednjem je namreč potrebno izdelek na koncu še posušiti, kar sploh ni tako enostavno, kot se morda sliši. In tako smo pri dodatnem strošku, na katerega se lahko kaj hitro pozabi. Postopek sušenja je tudi nujno upoštevati v kalkulaciji končne cene, ker je lahko zelo zamuden in nikoli ne moreš biti povsem prepričan kakšen bo rezultat. Uspešno posušen kompleksen izdelek brez razpok je vsekakor dosežek, ki si zasluži priznanje.

Ne, da niso tudi razpoke lahko okras izdelka. Je pa vse odvisno od projekta in želje ustvarjalca ter nenazadnje okusa stranke. Nekomu bo pa morda bolj všeč izdelek z več razpokami. Okusi so različni.

Tudi, če nek mojster naredi izdelek v eni uri (zanimivo je gledati tekmovanje kiparjev z motorno žago, kaj uspejo izdelati v eni uri), to nujno ne pomeni, da je vreden zgolj cene v višini stroška ene ure, ker je mojster po vsej verjetnosti do te zverziranosti prišel skozi stotine ur v delavnici, da je sedaj lahko tako hitro gotov. In morda mora imeti tudi posebno orodje … Vsekakor pa znanja in prakse, ki imata tudi svojo vrednost.

Bolj kot je izdelek kompleksen, višja bo cena in težje ga boste prodali, če nimate uveljavljenega imena ali obstoječe prodajne poti … Če izdelek izseva vas in vaše znanje, ga obdržite za razstave in mu postavite njemu primerno ceno, ter vztrajajte pri njej. Če ga boste prodali pod ceno, vam bo zagotovo nekdaj žal. Pa še ob referenčni izdelek za razstave boste ...

Ceno izdelku, ki se zaradi višje cene ne proda in ga uporabljate za razstave in referenco, lahko vsako leto, če so razmere finančno stabilne, dvignete za najmanj 8%. To je nekje potrebno za vzdrževanje standarda v običajnih razmerah, ko je inflacija do cca 3%. Z visoko inflacijo v zadnjih letih je ta odstotek seveda primerno višji.

 

Cena je na koncu odvisna seveda tudi od estetike oz “dizajna”. Bolj umetniški kot je izdelek, višja je lahko cena.  Pa smo pri dilemi, ki sem jo omenil v poglavju o unikatnosti. In koliko je nekdo pripravljen plačati za umetnino, je lahko zelo nehvaležno ugibati. 

Okus je vsekakor stvar posameznika. Se mi je tudi že osebno zgodilo, da mi nek izdelek, ki sem ga naredil, niti malo ni bil všeč, se je pa našel kdo, ki bi ga takoj želel, ker mu je fenomenalen. Sem ga pa zagotovo pripravljen prodati po nižji ceni, kot izdelek, ki mi je osebno pri srcu …

___
Utrinki iz rokodelske zbirke Jerneja Verbuča

 

Preživeti s prodajo unikatnih rokodelskih izdelkov

Ne glede na to, kaj pravi teorija, kako bi naj bila postavljena cena izdelka, se situacija lahko hitro spremeni, če je potrebno z izdelki plačati položnice in “postaviti kruh na mizo”. 

Kako torej preživeti z izdelavo rokodelskih unikatnih izdelkov? Da boste prodali dovolj za preživetje družine in hkrati ne boste delali pod ceno, ker posledično ne boste mogli poskrbeti za svoje zdravje in kvalitetno orodje. In predvsem, da na dolgi rok ne boste ostali na istem.

Pri izdelavi izdelkov, se lahko prilagodite ekonomski situaciji na trgu. Glede na vozni park (avtomobili in kolesa) v Sloveniji, bi lahko kdo mislil, da je precej viška denarja, ampak kaj, ko je večina tega na kredit ali lizing, ker to pač predstavlja ekonomski status. Unikaten leseni izdelek ni tako viden, kot avtomobil, da bi se nekdo odločil zanj in s tem izražal svoj status.

Na slovenskem trgu se najbolje prodaja vse, kar ima “uporabno” vrednost. Sem sodijo: svečniki, servirne deske, deske za rezanje, žlice za čevlje, cenejši uporabni artikli. Svoj asortiman izdelkov torej prilagodite tako, da boste imeli izdelke, ki so na dotičnem trgu dobro sprejeti. 

Ne tekmovati v ceni z suho robo. Vi delate unikatne izdelke, nimate serijske proizvodnje in vaša cena ne more biti enaka serijsko izdelanim izdelkom iz lesa.

 

Izkoristite manjše lokalne prireditve, dogodke organizirane iz strani lokalnih rokodelskih ali turističnih društev, kjer vabijo rokodelce brez, da bi morali plačati stojnico. Že strošek stojnice je namreč lahko problem pokriti, če boste imeli izdelke, ki se ne prodajajo. Morate seveda upoštevati še potne stroške in pa dejstvo, da tisti dan ne boste mogli izdelati novih izdelkov. 

Dobra promocija vašega dela je tudi, če imate možnost izdelovati svoje izdelke na stojnici. S seboj prinesite še nedokončane artikle in jih tam zaključujete. Vaše ustvarjanje bo privabilo ljudi, ki jih zanima kako poteka izdelava.

Kot že rečeno: Če imate nek neponovljivi izdelek, dajte mu primerno ceno in ne popuščati. Tudi, če ga zato dolgo ne boste prodali, vam lahko v tem času služi kot referenca, za razstave ali celo pridobi kakšno dodatno povpraševanje. Na koncu se bo zmeraj nekdo našel, ki ga bo želel, ne glede na ceno.

V ponudbi vsekakor potrebujete cenejše in dražje izdelke. S cenejšim izdelkom boste morda pritegnili nekoga, ki ni imel namena kupovati. Ko bo prišel bliže in se posvetil vaši ponudbi, pa mu bodo oči zagotovo ušle tudi na kaj dražjega. Če bo kdo povprašal po dražjem artiklu rekoč, da je ta malo predrag zanj, mu lahko ponudite cenejšo alternativo, če ste na to pripravljeni. Tako imate torej pokrita oba primera in lahko prodate enemu ali drugemu.

Morda vzpostavite dve blagovni znamki. Eno s premium izdelki, drugo pa za izdelke, ki jih boste lažje prodali na stojnici ali dogodkih. Tako lahko cenovno ločite obe vrsti artiklov. In tiste, v katere boste vložili več časa, tržite pod ločeno znamko. 

Ker artikle je vsekakor treba prodati, če od tega živite. S tem si boste na dolgi rok lahko dvignili ceno, ker boste prodajali izdelke z manj vloženega dela in hkrati počasi našli tudi stranke, ki želijo nekaj več. Če boste imeli zgolj premium izdelke in tem spuščali ceno, ne boste nikoli prilezli iz začaranega kroga.

Posvetite čas tudi svoji lastni promociji na spletu. Posnemite postopek dela in to delite na YouTube in socialnih medijih. Če imate malo žilice za video prezentacije, lahko ogromno dosežete na tak način. Tudi vaš potencialni trg se bo s tem neizmerno razširil. Morda si v tujini pridobite tudi redne stranke, ki jim je pomembna zgodba nastanka izdelka.

Posebej zanimivi so video posnetki res edinstvenih projektov. Če imate poseben kos lesa in odlično idejo za res unikaten izdelek, dokumentirajte celoten postopek izdelave. S tem si lahko omogočite viralnost posnetka, dvignete končno ceno artikla in imate hkrati promocijo za vas in vaše delo. Morda vam celo uspe zaslužiti nekaj zgolj s provizijami od reklam na YouTube. 

Vaše ime morate ponesti v svet in kako bolje, kot z unikatno video zgodbo? Ne potrebujete dosti, saj imate mobilni telefon. Dobro si je urediti zunanji mikrofon, zaradi boljšega zvoka in pa primerno osvetlitev. Z minimalno finančnega vložka - predvsem z lastnim delom - lahko torej bistveno izboljšate svojo situacijo in si vzpostavite ime tudi na spletu. 

Obstajajo tudi možnosti kot so Patreon za kreiranje lastne skupnosti, ki vas podpira pri ustvarjanju. Morda kaj takšnega kot Skill Share, kjer lahko delite svoje izkušnje s tistimi, ki so željni novih znanj. Bolj kot boste unikatni in več ustvarjalnih nasvetov kot lahko ponudite, večjo imate možnost za uspeh.

Dodatno si lahko pomagate z organizacijo delavnic. Z dovolj pridobljenimi izkušnjami pri ustvarjanju, imate možnost ponuditi svoje znanje v lokalnem okolju in omogočiti, da si tečajniki sami izdelajo kakšen izdelek. S tem bodo, med drugim, hkrati dobili občutek, koliko dela je vloženega v nek produkt in bodo bolj cenili vaše delo.

Zelo pomembna ja tudi lokacija vaše delavnice ali prodajalne. To seveda ni tako enostavno izvesti, ampak se pa da na dolgi rok. Odličen primer je kmetija Slapšak, kjer Jernej ustvarja v svoji delavnici in ker imajo doma turistično kmetijo z zanimivo podzemno jamo - nekdanjimi rovi rudnika svinca in srebra (1550-1850). Jernej izkoristi prisotnost gostov, ki so prišli na ogleda jame in jih popelje še v svojo rokodelsko lesarsko delavnico, v kateri ustvarja že osmo leto. 

Kaj je boljšega, kot gostom prikazati postopek dela v delavnici sami. Bistvena prednost pred prodajo na stojnici je prodaja v lastnem okolju, kjer lahko potencialni kupci vidijo izdelke v različnih stopnjah izdelave ter izkusijo “delavniško atmosfero”. Vam Jernej zna povedati, da hočejo odnesti tudi artikle, ki niso niti dokončani.

Se je tudi meni zgodilo na sejmu v Gornji Radgoni, ko sem izdeloval leseno skledo iz oreha in je gospod iz Avstrije večkrat prišel mimo ter je na vsak način želel odnesti še točno ta nedokončan izdelek. Seveda se nisem udal, ker skleda še ni bila gotova. Je po zaprtju sejma še varnostnik prišel do mene in me vprašal zakaj mu nisem prodal, ko je pa gospod bil tako vztrajen in je dvigoval vsoto, ki jo je bil pripravljen plačati ;)

Jernej slapšak izdeluje artikle v mini serijah po do 50 kosov in s tem uspe skrajšati potreben čas za posamezen artikel. Če potrebuje uro in 20 minut za izdelavo enega posameznega kosa, se ta čas zmanjša na 45 minut na kos iz miniserije. Ostalo je potem njegova razlika v ceni, ker je prodajna cena določena na osnovi časa izdelave enega kosa.

Narejeni izdelki v delavnici se prodajo takoj. Jernej ima zaradi svoje lokacije prej problem v tem, da nima dovolj izdelkov narejenih. Zato je pri njem pomembno to, da ima dovolj na zalogi. Da se po možnosti gostje - predvsem ženski del - ne stepejo med seboj ;) Imeti zalogo, pa ni važno ali bo artikle prodal v mesecu dni ali v dveh letih. Pogosto je ustvarjalce namreč strah nekaj vnaprej naredit. Češ, kaj pa, če se ne proda … 

Predvsem to skrbi tiste na začetku podjetniške poti, pravi Jernej, ki sodeluje z dvema lokalnima novincema (Barbaro - lasersko graviranje in Mitjem - CNC), ker sam preprosto ne zmore več vsega in pove, da se je bolje specializirati za določene operacije in izdelke ter ostalo prepustiti drugim - ne skušati vse narediti sam.

Prej smo omenjali različne cenovne razrede izdelkov, pa si oglejmo Jernejev praktičen primer. Sicer sploh najbolj prodajana deska cca A4 velikosti s ceno 30 EUR v primeru, ko ljudje pridejo v delavnico, ostane skoraj neopažena in se prodajajo predvsem tiste z dodatkom epoksija s ceno 80 EUR ali več.

Jernej Slapšak je že imel lokacijo in jo je začel s svojim delom dodatno izkoriščati. Drug primer, glede lokacije, pa je Metka Zver z O2, ki je načrtno kupila staro hišo z dušo v Štanjelu, kjer je odprla svojo galerijo in mimoidočim turistom prodaja izdelke, ki jih ustvari v svoji delavnici nedaleč vstran. Eden od razlogov za to odločitev je bil tudi v tem, da v Sloveniji ni druge galerije, ki bi namensko razstavljala in prodajala umetniške izdelke iz lesa.

Tudi Mojca Lovrec Prezelj izkorišča svojo lokacijo ateljeja Art Ateljeja v središču Ptuja in pove, da bi lahko preživeli zgolj s slikami ptuja in kurentov. Jih sama ne more narisati toliko, kolikor bi uspeli prodati. 

Uživa v pirografiji, a je skozi leta je ugotovila, da pirografija, kot umetniška tehnika, ni prodajna, čeprav je že za dve svoji pirografski deli prejela nagrado. Med drugim je za svoje kurente, narejene s pirografijo, na 13. Mednarodnem slikarskem Ex-tempore Ptuj Karnevalu 2021 prejela odkupno nagrado Mestne Občine Ptuj. Tem delom je praktično nemogoče postaviti ceno, ki bi odsevala vse ure, ki so potrebne za izdelavo dodelane slike. V galeriji ima razstavljene pirografsko delo, za katero je potrebovala več kot 200 ur. Kako postaviti ceno takšnemu izdelku?

Ker je pirografija dolgotrajna in ne prodajna tehnika, se zadnje čase bolj posveča slikanju s kavo in vinom. Za bolj komercialne artikle pa dodaja pikčaste vzorce (dot art) na najrazličnejše izdelke in se igra z barvami na lasersko izrezanih osnovah. Tako je njen nakit, čeprav lasersko izrezan, povsem drugačen od množice drugih in še dovolj poceni, da se brez težav proda.

Veliko je torej faktorjev, ki vplivajo na vašo možnost preživetja z unikatnimi izdelki. Najpomembneje je to, da se ne vdate in da vlagate energijo v to in vztrajate. Če boste vztrajali, vam bo prej kot slej uspelo. Ampak planirati je treba celostno in dati vse od sebe. 

Če niste nekdo, ki bi vztrajal, bil pripravljen gristi in delati na vseh področjih, tudi kaj tvegati, je bolje da si poiščete službo, kjer ne bo vse odvisno zgolj od vas samih.

 

Poskrbite za kvalitetne fotografije svojih izdelkov in izoblikujte dobro spletno trgovino, z lastno domeno, preko katere boste tržili artikle tudi v tujini. Ne se zanašati zgolj na socialne medije ter trgovske portale kot na primer Etsy, ker nimate kontrole nad njihovimi odločitvami. Morate imeti lastno stran na spletu, nad katero imate popolno kontrolo in boste z njo, svojo blagovno znamko ponesli v svet.

Zanimiva možnost bi bila tudi raziskati, kako je s statusom samostojnega kulturnega delavca. Torej postati kulturnik (samozaposlen v kulturi), pri čemer ti država plačuje prispevke. Sem imel sicer dogovorjen intervju z lokalnim ustvarjalcem s statusom kulturnika, a mi je žal, po dveh tednih “vlečenja za nos”, na nič kaj kulturen način odložil telefon, ko je - očitno po pomoti - odgovoril na moj klic, saj je odložil takoj, ko sem se mu predstavil. Bi bilo precej lepše - predvsem bolj kulturno - preprosto reči, da ne želi sodelovati …

 

Če vam kdo obljublja “mega projekte” in “noro” prodajo vaših izdelkov. Bodite skeptični in jih jemljite z rezervo. Tisti, ki govorijo v velikih cifrah, običajno nimajo nobene dejanske podlage. Hkrati iz mojih osebnih izkušenj: najbolj glasni običajno najmanj kupijo.

Brez skrbi z delom z rokami ne boste obogateli. Boste pa vsekakor mirno spali!

 

Zbijanje cene

Na popuščati s ceno. Če ste dovolj unikatni in je izdelek dovolj kompleksen, da upraviči svojo ceno, se bo našel nekdo, ki ga bo kupil za postavljeno vsoto.

 

Zato je pomembno, da imate - kot prej že omenjeno - izdelke v različnih cenovnih razredih. Nekomu, ki mu je nek izdelek predrag, lahko kot alternativo ponudite cenejšega. Morda bo opazil razliko v detajlih in se vseeno odločil za dražjega ali pa bo zadovoljen s cenejšim.

Če jim ne morete ponuditi kaj cenejšega, ker že gledajo cenejši izdelek, pa lahko še vedno gredo v supermarket kupit plastično posodo oz kak drug nadomestni artikel ... Bo na mestu, da omenim pripetljaj iz sejma, ki se je meni zgodil.

Imam izdelek, ki ga nisem nikoli dokončal, ker mi osebno ni najbolj všeč, je pa zelo popularen med ljudmi. S tem, da večina misli, da je del tega dejansko zrasel takšne oblike in so presenečeni, ko jim povem, da je kos izdelan iz kvadra. No, ena gospa ga je želela na vsak način kupiti in bi bila pripravljena zanj plačati, če se prav spomnim 20 EUR. Razložil sem ji, da to ne bo šlo, ker je bilo za izdelavo porabljenih več kot 10 ur in da še niti ni končano. A gospa reče, da bi ga vseeno želela in da je 20 EUR tako dobra cena. Na kar sem jaz odvrnil: “Za 2 EURa na uro bi bili pripravljeni delat? V tem primeru imate službo do smrti, ker vas ta trenutek zaposlim …” Gospa se je seveda samo nasmehnila.

Se je pa tudi že našel kdo, ki mi je na sejmu - pred korono, ko sem se še udeleževal sejmov - rekel, da on pa lahko dobi takšen disk za četrtino cene. In sem mu odvrnil: “Super! Vi mi kar prinesite 100 kosov. Če je kvaliteta takšna kot je ta, vam jih za začetek kar 100 odkupim. Vi samo prineste.” Pa še nikoli nihče ni prinesel ;)

Pa da ne boste mislili, da ljudje zbijajo ceno zgolj dragim artiklom. V Art Ateljeju so imeli tudi že stranke, ki so želele popust za uhane po 12 EUR.

 

Velik problem pri vsem skupaj je seveda kupna moč - vseeno gre za luksuzne izdelke, ne za nekaj, kar potrebujemo za preživetje. Konec koncev tudi omejeno število ljudi na lokalnem trgu, saj nas je zgolj dva milijona. To je le toliko, kot v kakšnem manjšem mestu v svetu … S tem pride toliko bolj do izraza nezainteresiranost širše javnosti, nespoštovanje ročnega dela oziroma ustvarjanja. Če za ZDA velja, da je za to področje zainteresiranih 26% prebivalcev (Statista/Marec 2024), lahko optimistično izračunamo, da se maksimalno pol milijona Slovencev, raztresenih po vsej državi, zanima za naše ustvarjanje. Vprašanje na mestu pa je, koliko od teh, jih dejansko ima finančne zmožnosti za nakup. Morebiti tretjina?

 

K temu bi pripomoglo tudi več praktičnega dela v osnovnih in srednjih šolah. A je danes pogosto vse “preveč nevarno” in dejansko, niti na srednji lesarski šoli, ni nobene možnosti, da bi učenec delal s kotnim brusilnikom. Se pa seveda najdejo tudi izjeme, a je to močno odvisno od učitelja samega. In lepo je brati tole: “No jaz jim v šolah kar dajem rašpe in nože v roke, nema debate. Je že tekla kri, a to je del učenja in otroci so bili srečni ... A za šolske sisteme bo to še dolga pot. Prej se bo to (in se že lep čas) dogaja v alternativnih vzgojno/izobraževalnih sistemih.” 

Sem pred kratkim klepetal s trgovskim potnikom Dedre, ki je tudi rezervist policije in je to, da na srednji lesarski ne smejo delati s kotno brusilko, dobro komentiral: “To je tako, kot bi nas učili policijskega varovanja meje, brez treninga ravnanja s strelnim orožjem, ki ga pa potem na terenu imamo za pasom.” Kako bi naj znal uporabljati orodje, s katerim se nikoli nisi učil delat? Tudi ročno delo je precej težje ceniti, če se sam v njem nikoli nisi preizkusil.

 

Za morebitna tehnična vprašanja, glede orodij ali, v kolikor imate kakšne težave pri projektu, se lahko obrnete name in vam bom skušal pomagati, če bom le vedel kako. Morda pa vas uspem usmeriti k nekomu, ki bi bil boljši naslov za vaš problem. Lahko se (ob predhodnem dogovoru, seveda) oglasite tudi v moji domači delavnici in bomo poiskali orodje, ki vam bo pomagalo rešiti težavo.

Če bi morda želeli predstaviti svojo zgodbo ter izdelke, vam z veseljem pošljem vprašalnik in lahko sestavim objavo v rubriki Intervjuji z nekaj fotografijami vaših kreacij ter seveda kontaktnimi podatki in spletnim naslovom. Morda vas kdo odkrije na osnovi takšne objave ...

Hkrati bi pa izkoristil priložnost in omenil, da iščem nekoga mladega, na začetku poslovne poti, ki si želi ustvarjati z lesom in bi, za več umetniške svobode, dodatno promoviral ter tržil program tobi.si. Razmišljam namreč že dolgoročno, za predajo posla na naslednjo generacijo. Če imaš torej nekaj podjetne žilice in želiš biti samostojen/-a, se oglasi. Mogoče najdeva skupno poslovno pot …

Ne glede na to, za katero smer se boste odločili, želim vam obilo veselja pri ustvarjanju in uspeh na vaši poti. Za sprostitev in vzpodbudo pa si poglejte japonskega mojstra, kako ustvarja lesene škatlice …

Mislim, da še nisem kdaj spisal tako dolgega članka. Se vsekakor priporočam za konstruktivne kritike, komentarje, predloge in osebne izkušnje ...

 

 

 

Prosim prijavite se za komentiranje